Zdravstveni dom Nova Gorica – Faza III

Koncept urbanistične zasnove sledi dediščini Ravnikarjeve urbanistične zasnove, dediščini modernistično zasnovanega urbanizma in Mediterana, sredozemskega kulturnega prostora. Izpostavlja magistralo (Kidričeva ulica) kot dominantno mestno os, vzdolž katere se nizajo pomembne mestne funkcije. Južni rob natečajnega območja leži ob Rejčevi ulici, preko katere se odvija največje število kolesarskega in peš prometa v mestu. Ulica povezuje železniško postajo in nakupovalno središče z Goriško knjižnico Franceta Bevka in mestnim parkom. V načrtu je predvidena razbremenitev motoriziranega prometa in preoblikovanje ulice v območje umirjenega prometa, oziroma, v skupni prometni prostor. To bo prispevalo k oblikovanju nove magistrale v smeri vzhod - zahod. Zasnova prepoznava potencial in priložnost oblikovanja novih javnih odprtih prostorov in krepitve mestotvornih programov kot nadaljevanje poteze obstoječe peš cone med Ulico Gradnikove brigade in Kidričevo ulico. Javni odprti prostori bi se lahko nizali v smeri od železniške postaje mimo Mestne hiše vse do mestnega parka. V tem duhu ureditev predvidi razširitev urbanega javnega prostora v notranjost območja Zdravstvenega doma.

Novi objekt je umeščen v osrednji del natečajnega območja in je tako distanciran od objekta Zdravstvenega doma I. faza. Novi in obstoječi objekt sta povezana z nižjim povezovalnim traktom. Takšna rešitev zagotavlja možnost novih zelenih površin med objekti. S takšno arhitekturno zasnovo je zagotovljen dovolj zračen in svetel notranji prostor, ki se z vseh strani odpira navzven v zelenje.

Vzhodni in severni del natečajnega območja meji na stanovanjsko sosesko “kare IV” in “kare VI”. Nova ureditev na vzhodni strani območja ohranja osrednji zeleni pas in drevje. Prav tako ohranja obstoječo pešpot, kolesarsko in intervencijsko pot. Severni del območja je oblikovan kot odprt javni prostor (plaza oz. urbani vrt). Nova ureditev leži nekoliko pod nivojem stanovanjske soseske, s čimer želi vzpostaviti spoštljiv odnos do njenega zasebnega, intimnega značaja.

Krajinska zasnova upošteva širši kontekst prostora. Nova Gorica leži na prehodu med Sredozemljem, Alpami in celinsko Evropo. Mesto obkrožajo hrib Sabotin, Banjška planota in Trnovski gozd ter na jugu primestni gozdni park Panovec.  Zasnova želi pripeljati identiteto okoliške krajine v mestno središče in ustvariti košček krajine znotraj mestnega kareja. Pri izboru rastlinskih vrst se zato omejuje na značilne avtohtone drevesne in grmovne vrste širšega območja. Pri tem ustvarja še barvit parter kot prispodobo travnika. Ideja o avtohtoni krajini je rdeča nit krajinske zasnove, ki prispeva k celoviti in enoviti zasnovi območja zdravstvenega središča. Prostoru daje prepoznavnost in identiteto.

Prostori so definirani in členjeni na način, da omogočajo jasno orientacijo v prostoru in kvalitetno okolje za vse uporabnike prostora. Posamezni ambienti asociirajo na bivalne prostore mesta –  ulica, ozelenjena z drevesi in bukovo živo mejo, atrij kot predprostor pred Zdravstvenim domom, trg, plaza in park.

Poti so jasne in enostavne, brez grajenih ovir. Oblikovane so na način, da  omogočajo prijetno gibanje ter spodbujajo spontano srečevanje. Uporabnika vodijo po prostoru tako, da mu postopoma razkrivajo prostor v globino in uokvirjajo poglede, omogočajo zaznavanje posameznih entitet. Predvidenih je več ambientov za druženje, srečevanje, posedanje, čakanje obiskovalcev ZD ter za zaposlene. Ambienti so oblikovani kot odprt javni prostor, zato so dostopni različnim uporabnikom prostora. Predvidena ureditev zagotavlja višjo kakovost mestnega prostora in stanovanjske soseske. 

Južni trg je zasnovan kot odprt prostor pred vhodom v objekt ZD I. faza, ki zagotavlja dostop do objekta tudi reševalnim vozilom, vozilom za intervencijo in obiskovalcev.

Ulica oz. pot na zahodni strani območja vodi v notranjost zdravstvenega središča. Ukine se dostop za motorna vozila (razen za intervencijo in servisna vozila, npr. snago), uredijo se višinski nivoji in povezave z obstoječimi pešpotmi. Vzdolž poti in ob objektu se predvidi nova zasaditev bukove živice in dreves. Z živico se oblikujejo niše, kamor se umestijo betonske klopi. Pred obstoječimi vhodi se predvidijo stojala za kolesa.

Pred vhodom v objekt ZD. III.faza se oblikuje večji atrij oz. arkadno dvorišče. Na peščeni površini se uredi mikro-ambient z drevesi in klopmi. Pod krošnjami dreves je možno predvideti tudi premične mizice in stole.

Na severnem delu območja je oblikovan trg z zelenjem t.i. plaza. Ima funkcijo trga kot prostor zbirališča. Zelenje je zaradi podzemne garaže dvignjeno in sajeno v večje betonsko korito. Rob korita je oblikovan in služi kot klop. V korita se sadijo nižja drevesa, ki ohranjajo poglede v odprto krajino (na Sveto Goro). Osrednji prostor plaze obdajajo višja drevesa, ki prostor zapirajo navznoter in tako ustvarjajo intimo, namenjeno obiskovalcem in stanovalcem. Stanovanjska soseska leži na zgornjem nivoju. Višinske razlike se uredijo s stopniščem in klančinami. Na zaključku soseske se uredi še manjši mikro-ambient s klopjo. Mikro-ambient se oblikuje kot balkon, od koder se odpirajo pogledi na plazo. Zasnova ohranja potek in umirjeno dinamiko zelene poteze vzdolž zahodne strani območja (kare VI).

Naročnik: Mestna občina Nova Gorica
Območje: 1437 m²
Natečaj: 2017, 2. nagrada
Krajinska arhitektura: Ana Tepina
Arhitektura: Mariapia Tessarolo, Matteo Bandiera, Alessandro Tessari