Dom za bivanje na Regentovi v Ljubljani

Z ureditvijo zunanjih površin objekta se zagotavlja ustrezno funkcioniranje objekta in programov v njem ter omogoča vsem oskrbovancev in stanovalcem zadrževanje na prostem in uporabo zunanjih prostorov, kar je pomemben dejavnik pri doseganju kakovosti splošnega počutja ljudi v domu. Zasnova zunanjega prostora obsega ureditev parkirišč, dovozov in dostopov do objekta, ureditve zunanjih prostorov za stanovalce in druge uporabnike ter navezavo zunanjih površin objekta na okoliški prostor.

Osnovno vodilo pri oblikovanju zunanjih površin objekta je neovirana raba zunanjih in notranjih površin, povezovanje zunanjih in notranjih prostorov objekta in povezovanje programov oz. omogočanje izvajanja programov tudi v zunanjih prostorih. Na objekt se navezujejo po značaju različni tipi zunanjih prostorov. Vstopni del pred objektom je javni prostor, znotraj oskrbnega kompleksa pa poljavni prostori, namenjeni oskrbovancem, stanovalcem, osebju, svojcem. Ti prostori na prostem se (glede na možno rabo po sposobnostih zelo različnih uporabnikov) delijo na prosto dostopne, ki so prehodni in odprtega tipa, ter varovane oz. dostopne z režimom, ki so prilagojeni varovancem z demenco.

Glede na raznolik razpon potreb uporabnikov zunanjega prostora, za zagotavljanje varnosti in omogočanja nemotene uporabe (tudi spodbujanje samostojne rabe prostora), so urejene ustrezne fizične povezave brez grajenih ovir do vseh zunanjih površin. Z ureditvijo različnih ambientov se podaja možnosti za večje, skupinske rabe in tudi možnost umika v bolj intimne kotičke. Na ta način dobijo tudi zunanji bivalni prostori pomembno socialno in terapevtsko funkcijo. Osnova ureditve zunanjih površin o objektu so funkcionalna povezanost, ustrezna urejenost pohodnih površin (tlakovanje, označbe) ter izbor materialov in rastlinskih vrst (trajnice, nestrupene vrste, užitne vrste, dišavnice in zelišča).

Vhodni del – predprostor objekta
Vhodni del v objekt se proti cesti odpira v trg. Vstopni trg ima izrazito socialno funkcijo in pomembno poveča možnosti za bivanje na prostem, interakcij varovancev in obiskovalcev. Območje brežine ob cesti se na mestu vstopnega trga odpre, na preostalem delu brežine se ohranja vitalna vegetacija, ki ustvarja zeleno in zvočno bariero med domom in cesto.

Ureditev zunanjih teras ob vstopni avli
Ob prehodu skozi vstopni del objekta v zunanji prostor je urejena večja terasa, ki jo proti robu parcele zamejujejo živa meja (gabrova živica) in manjša drevesa. Prostor se lahko se uporablja za druženje, vodene pogovore, terapijo, skupinske obiske, za individualno rabo v prostem času in kot prostor za preživljanje časa s svojci (obiski), prostor za dogodke, praznovanja itd.

Ozelenjen patio
Notranji patio predstavlja poleg svetlobnika tudi zeleni otok v južnem delu objekta. V njem so zasajena drevesa, grmovnice in zimzelene pokrovne rastline (npr. bršljan, mali zimzelen ter drugo).

Terapevtska vrtova
Večji odprti površini ob severozahodnem in južnem delu obravnavanega območja sta urejeni kot terapevtska vrtova, ki ponujata možnost za pasivno in aktivno rabo prostora. S tem se zagotavlja pogoje za bolj kakovostno preživljanje časa na prostem, kar ima v tej populaciji še posebno terapevtsko težo. Z ureditvijo utrnjenih povezovalnih površin in zelenih otokov ter vzpostavitvijo vegetacijskega okvirja se zagotovi osnovo vrta, ki pa dopušča tudi fleksibilnost urejanja glede na interes posameznih varovancev. Omogoča namreč, da sami aktivno skrbijo zanje in tudi sooblikujejo podobo zelenih otokov (npr. uporaba trajnic se lahko deloma zamenja tudi z užitnimi rastlinami), saj je stik z naravo pomemben del terapevtskega programa. Utrjene poti vodijo po vrtu, kotički za posedanje vabijo k preživljanju časa na prostem, raziskovanju in opazovanju rastlin pri rasti. V obeh vrtovih se predvidijo krmilnice za ptice.

Zahodni rob
Zahodna meja obravnavanega zemljišča je zasajena z živo mejo, ki preprečuje poglede na sosednje objekte. Zeleni pas med stanovanji za osebe z demenco (v južnem delu objekta) in živo mejo ob parcelni mejo na zahodu je urejen kot travnik s posameznimi drevesi. Z odsotnostjo programa v tem delu se zagotavlja intimnost stanovanj in nekoliko bolj mirno okolje (pogled na zeleno okolico).

Naročnik: Dom za osterele Center, Ljubljana
Območje: 1437 m²
Natečaj: 2017, 2. nagrada
Krajinska arhitektura: Ana Tepina, Jana Kozamernik
Arhitektura: Mariapia Tessarolo, Matteo Bandiera, Alessandro Tessari